Dispergatorji: kot so natrijev lignosulfonat in alkilfenol etoksilati; uporablja se za izboljšanje disperzibilnosti biocida v vodi in preprečevanje usedanja ali aglomeracije učinkovin.
Kelatna sredstva: kot sta EDTA in aminotrimetilen fosfonska kislina (ATMP); uporablja se za sekvestracijo kovinskih ionov (npr. kalcija in magnezija) v vodi, s čimer se ublaži njihov negativni vpliv na učinkovine in poveča biocidna stabilnost.
Sredstva za uravnavanje pH: kot sta žveplova kislina in natrijev hidroksid; uporablja se za prilagoditev pH biocidnega sistema na optimalno območje, ki zagotavlja aktivnost aktivnih sestavin (npr. natrijev hipoklorit kaže največjo aktivnost pri pH 8–10).
Stabilizatorji: kot so propilen glikol in glikol etri; uporablja se za podaljšanje roka uporabnosti biocida in preprečevanje razgradnje učinkovin.
