Glede na način uporabe lahko zaviralce gorenja razvrstimo v vrste dodatkov in reaktivne vrste. Dodatki za zaviranje gorenja so običajno vključeni v osnovno smolo s preprostim fizičnim mešanjem. V nasprotju s tem so reaktivni zaviralci gorenja monomeri, ki vsebujejo tako-elemente, ki zavirajo gorenje, kot tudi reaktivne skupine,-kot so halogenirani anhidridi, halogenirani bisfenoli in polioli,-ki vsebujejo fosfor; zaradi svoje reaktivnosti se lahko kemično vežejo na molekularne verige smole in tako postanejo sestavni del same plastične smole (predvsem strukture mnogih reaktivnih zaviralcev gorenja služijo tudi kot monomeri za sintezo aditivnih zaviralcev gorenja).
Zaviralce gorenja lahko glede na kemično sestavo razdelimo tudi na anorganske in organske vrste. Anorganski zaviralci gorenja vključujejo aluminijev hidroksid, magnezijev hidroksid, antimonov oksid, cinkov borat in rdeči fosfor. Organski zaviralci gorenja so predvsem sestavljeni iz halogeniranih ogljikovodikov, organskih bromidov, organskih kloridov, fosfatnih estrov, halogeniranih fosfatnih estrov, dušikovih-zaviralcev gorenja in dušikovih-fosforjevih intumescentnih zaviralcev gorenja. Sredstva za dušenje dima-pogosto spojine molibdena, kositra ali železa-zmanjšujejo nastajanje dima in sproščanje strupenih ali škodljivih plinov iz-materialov, ki zavirajo gorenje. Čeprav imata antimonov oksid in cinkov borat lastnosti-zadušitve dima, se pogosto uporabljata kot sinergista-zaviralca gorenja in ju zato uvrščamo med-sisteme za zaviranje gorenja. Zaviranje gorenja je kritična zahteva glede učinkovitosti za veliko večino plastike; tradicionalni materiali,-zaviralci gorenja, temeljijo na zaviralcih gorenja,-ki vsebujejo halogen. Vendar halogenirani materiali med zgorevanjem ustvarjajo znatne količine dima in strupenih, jedkih plinov, kar vodi do sekundarnih nevarnosti. Običajne formulacije zaviralcev-ognja vključujejo spojine na osnovi-fosforja, zaviralce gorenja-na osnovi silicija,-zaviralce gorenja na osnovi dušika in kovinske hidrokside; znani so kot okolju prijazni zaviralci gorenja, ker med zgorevanjem ne izhlapijo ali proizvajajo jedkih plinov.
